Bernardin, kraj s tradicijo in bogato kulturno dediščino
Na
ostankih ruševin je vklesan napis na pročelju vhoda nekoč mogočne in pomembne
cerkvice Sv. Bernardina, iz katere razberemo letnico nastanka, njene
ustanovitelje in komu je bila posvečena. Ta napis nam predstavlja poglobljeno iskanje
resnice o nastanku Bernardin Resorta.
Pogled na današnje
kamnite ostanke, ki so sedaj obkroženi z moderno arhitekturo turističnega
kompleksa Hotelov Bernardin, se široko razprostira v vse smeri. To je točka,
kjer se s pogledom za trenutek ozremo v preteklost, ki nam budi zavest in ponos
na bogato kulturno dediščino tega kraja.
Ob
raziskovanju te kamnite strukture iz skromnih pisnih virov, ostajajo še številna
vprašanja brez odgovorov. Zagotovo pa je, da je cerkev st. Bernardina v
srednjem veku budila željo po pripadnosti in povezanosti z vero. Z
vidika takratnih življenjskih nazorov je bilo to navadno iskanje občutka
zavetja, opore in varnosti.
Vse se začne pri Rimljanih, ali?
V času
starih Rimljanov je bilo tu samo zelenje, v zalivu pa zavetišča pomorščakom in
majhno pristanišče. V petem stoletju so Rimljane pregnali barbari, v šestem
stoletju so se naselili Slovani, ki so si jih v sedmem stoletju podredili
Bizantinci, v osmem Franki, v devetem stoletju Itali ter v desetem nemško
cesarstvo. Naslednjih nekaj stoletij se je mesto borilo za neodvisnost, svobodo
in samostojnost ter vodilo politiko (ne)sodelovanja do Beneške republike,
Dubrovnika in Splita. Pirančane je v tem času vodila krščanska pobožnost, ki je
bistveno pripomogla, da so v Piranu zgradili cerkve in samostane ter sprejeli
dva najpomembnejša redova serafa iz Assisija; minorite in observante.
Kdo pa je zgradil cerkev in samostan sv. Bernardina?
Pobudo za ustanovitev cerkve in samostana so
dali goreče predana piranska skupnost in prvi redovni predstojnik, Janez
Kapistran.
Leta 1451
se je tu, na Bernardinu, ustavil Sveti Janez Kapistran (1386–1456), reformator
in pridigar, frančiškan–observant, imenovan tudi 'apostol Evrope'. Navdušil je
Pirančane, ki so ga prosili, da bi izven piranskega obzidja zgradili cerkev,
posvečeno njegovemu prijatelju, novemu svetniku iz Siene, Svetemu Bernardinu
Sienskemu (1380 – 1444) in samostan za njegove brate observante.
O čem pa pričuje spodnji napis, ki je rešil cerkev?
Hanc Sacram
AEdem, & Domum Religiosam
Cives Pyranenses pyssimi
Sancto Bernardino, &Fratribus Minoribus
Dedicarunt M.CCCC.LII
Gradnja cerkve
in samostana na mirni obmorski idili je povzročila ljubosumje. Tekmeci so se zatekli k škofovi razsodbi Bonifacija VIII., ki narekuje, da mlajši bratje ne
smejo brez posebnega dovoljenja graditi cerkve. Tako cerkev in samostan skoraj
ne bi bila zaključena. Vendar je zgornji napis Nikolaja V. v posebnih pismih,
odposlanih iz Rima 1. julija 1452, pregnal vsakršni dvom. Zgodba je imela vesel
zaključek, po umiritvi spora so stavbo dokončali in vselili red serafskih
observantov.
To je prva cerkev na svetu posvečena v čast sv. Bernardinu Sienskemu
Letnica posvetitve izklesana
v kamnu na pročelju je 1452. Kraj, ki so ga izbrali za sveto stavbo, pa ne bi
mogel biti bolj zdravilen in prijeten. Cerkev st. Bernardin stoji na
polici hriba, ki gleda na morje, v bližini cerkve Svete Marije Rožnovenske, nad
pristaniščem z istim imenom, tam kraljuje nad morjem,
Piranom,
Portorožem in
celo
slovensko Istro, nad dolgim pasom solin in istrskimi terasami, kjer
uspevajo izjemno rodovitne oljke.
Od kod ime Bernardin?
Bernardin Sienski je bil velik pridigar in ljudski misijonar.
Njegova grobnica je v cerkvi sv. Bernardina v abruškem mestu L'Aquila. Bernardino
Albizeschi, ki so ga pozneje imenovali "novi Frančišek", se je rodil
8. septembra 1380 v kraju Massa Carrara Marittima, nedaleč od Siene. Po smrti
staršev so ga vzgajali sorodniki. Že z enajstimi leti je začel študirati na
sienski univerzi. Zaradi nadarjenosti je bilo pred njim odprtih veliko poti,
toda Božja previdnost je imela zanj pripravljene drugačne načrte. Leta
1397 je izbruhnila strašna epidemija kuge, zato je sedemnajstletni Bernardin končal
študij ter negoval bolne in umirajoče v svojem mestu. Ob koncu epidemije, je hudo zbolel še sam in več mesecev nihal med življenjem in smrtjo. V
tistem času je v njem dozorel sklep, da bo stopil v red manjših bratov. Ko je
leta 1402 ozdravel, je v Sieni prejel redovniško oblačilo, leta 1404 pa
mašniško posvečenje. Bernardin je bil od vsega začetka zagovornik doslednega
življenja.
Ta veliki misijonar je po zgledu svetega Frančiška oznanjal ljubezen, pokoro in mir. Zaradi priljubljenosti, ki jo je ohranil kljub svoji strogosti, so ga že med njegovim življenjem častili kot svetnika. Njegov učenec je bil tudi sveti Janez Kapistran, ki ga je pri delu ves čas podpiral. Bernardin Sienski je umrl 20. maja 1444 v Sieni, star triinšestdeset let. Že po šestih letih, leta 1450, ga je papež Nikolaj V. razglasil za svetnika.
Kakšni sta bili cerkev in samostan v času observantov?
Glavno cerkveno ladjo so krasile stropne
slike, ki jih je v letih 1743-1745 naslikal beneški slikar Antonio Rebolo. Poleg ostalih umetnin, je bilo izpostavljeno
še eno pomembno delo Vivarinijeve šole in sicer, slika Sv. Bernardina, ki je
sedaj nameščena v cerkvi Sv. Ane v Kopru. Znani so bili protesti fratov glede
prenosa tako te kot ostalih umetnin, pa tudi knjig. Samostan je imel zelo
bogato knjižnico z veliko zanimivimi in pomembnimi knjigami, ki so bile kasneje
izgubljene. V samostanu srednje velikosti so imeli še dormitorije – t.i.
spalnice, delavnice, klavzurne celice, kjer so observanti lahko opravljali
razna dela.
Škof Naldini (Cerkveni krajepis Justnopolis
– Koper) navaja, da je imela cerkev številne marmorne oltarje in krasilo jo je
veliko kvalitetnih likovnih del, med katerimi je izstopala oltarna slika Alisea
Vivarinija starejšega, Mati s spečim otrokom (1489). Kasneje jo je baron Stefano Carneo leta 1802 daroval cesarju
Francu II. na Dunaj. V povezavi s to umetnino je znana zanimiva zgodba. Leta
1968 je v časopisu La Provincia, Paolo Tedeschi objavil dvoje pisem barona
Stefana (1803). Bila sta namenjena očetu znanega izolskega pesnika Besenghi
degli Ughi. Iz pisem je bilo mogoče razbrati protest minoritov glede prenosa
slike Matere s spečim otrokom na Dunaj.
Na Bernardinu lahko najdete tudi ostale arheološke izkopanine
Med gradbenimi deli, ki so zajela domala
ves hrib Bernardina od morske obale na jugovzhodu pa do ceste Piran – Portorož,
so bili poleg rimskega nagrobnika najdeni tudi fragmenti rimskih amfor in opek,
ki so ležali v vrhnji plasti zemlje. Na osnovi teh drobnih najdb je bilo na Bernardinu izkopanih več manjših
sond jugovzhodno in vzhodno od razvalin cerkve Sv. Bernardina iz leta 1452.
Najstarejši so bili temelji križnega hodnika frančiškanskega samostana in
uničeno skeletno grobišče bržkone iz tistega časa.
V okolici ruševin so odkrili tudi ostanke
barvarne purpurnega rdečila (velike množine izkopanih polžev), mozaičen tlak,
sarkofag, vodnjak, opeko, keramiko, steklenino in drugo.
Kaj se pa dogaja danes?
Danes se ob cerkvici ustavi prav vsak
mimoidoči, eni zgolj zaradi občudovanja in želje po odkritju zgodbe o
Bernardinu. Drugi posedejo poleg, v zavetju oljk in nemo opazujejo razgled na
morje, ki se razprostira iz terase Interancional pred hotelom Histrion. Vsi pa
jo zagotovo želijo uloviti v fotografski objektiv. Cerkev st. Bernardina je
zelo fotogenična, oglejte si nekaj utrinkov na našem Instagram profilu in se
prepričajte. Ustvarjajte tudi vi svoje nepozabne počitniške zgodbe na slovenski Obali z @hotelibernardin.