V sklopu Dnevov evropske kulturne
dediščine 2019 je zaživela galerija med
arkadami na Bernardinu, ki jo krasi edinstvena razstava fotografij Ubalda
Trnkoczya pod skupnim naslovom ''Male štorije naše dediščine'' in vodilnim
sloganom ''Sprehod in pogled v času''.
Slavnostno odprtje galerije
V soboto, 5. 10., so se na obmorski promenadi med Piranom
in Portorožem, pred oboki Bernardina, družili in predstavljali člani
društev, ki si prizadevajo ohranjati bogato kulturno dediščino preteklosti.
Sodelovali so: Društvo Anbot Piran in Folklorno društvo VAL Piran s prikazom »Malih štorij naše dediščine«, Skupnost italijanov Giuseppe Tartini Piran, mandolinisti »Serenate«, skupina Solinarska družina s sporočilom, da je Piran zrasel na soli, skupina iz Tartinijevega časa s poklonom slavnemu violinistu Giuseppeju Tartiniju in društvo Rosa Klementina, ki v razkošnih oblačilih obuja manire bogatih turistov izpred 100 let. Zasluge za idejno zasnovo slavnostnega odprtja in galerije gredo fotografu Ubaldu Trnkoczyu.
Kaj pomenijo Dnevi evropske kulturne dediščine?
Dnevi evropske kulturne dediščine
so organizirana akcija številnih evropskih držav pod okriljem Sveta Evrope in
Evropske komisije. Tema 2019 je dediščina, umetnost in razvedrilo.
Namen tokratne tematike je prikazati različne vidike kulturne dediščine, ki so posvečene
umetnosti in prostemu času. S pomočjo umetnosti lahko uživamo in se sproščamo prav
vsak dan. Umetnost tudi ustvarja priložnost za raziskovanje zgodovine, zato je
letošnja osrednja tema kulturna dediščina, ki je prisotna v številnih oblikah
sprostitve danes.
Razstavljene fotografije ponazarjajo istrsko kulturo
Razstavljene fotografije, ki jih
je v svoj objektiv tako pristno ujel fotograf Ubald Trnkoczy, prikazujejo istrsko
kulturo in nekdanje običaje naših babic.
… da potešimo vašo radovednost, spodaj
so predstavljene fotografije ''Male štorije naše dediščine'' na slovenski Obali. Vsaka fotografija orisuje svojo zgodbo domače Istre in življenja nekoč. Sedaj pa pot pod noge, saj jih boste na sprehodu med Piranom in Portorožem lahko
občudovali še ''v živo''.
Solinarska družina v kamniti hišici med solnimi polji, kjer je vse poletje
bivala in pridelovala sol.
V slovenski Istri je doma najboljše deviško oljčno olje. V času obiranja
oljk tudi ženske pomagajo pri delu.
Šavrinke – dekleta in
žene, ki so vsak dan oskrbovale obalna mesta z doma pridelano hrano.
Piranske gospodinje so včasih prale perilo kar na trgih ob mestnih vodnjakih.
V Piranu so sveže ribe prodajali na Ribiškem trgu tik ob mandraču.
S pletenjem tipičnih istrskih košar iz beke se nekateri domačini ukvarjajo
še danes.
V Strunjanu zaradi blage klime pridelajo najboljše kakije ali zlata jabolka,
kot jim pravijo domačini.
V škveru na koncu Jernejevega
kanala v Seči še danes obnavljajo lesena plovila na tradicionalen način.
Pletena palma velja za tipično
velikonočno okrasje slovenske Istre.
Voda je bila za Pirančane življenjskega pomena zlasti v sušnih obdobjih. Mestni vodnjaki so postali pomemben kraj za druženje.
V zaledju Istre je doma ruj – grmičevje, ki se jeseni obarva v živordeče
barve. Nekoč so ga uporabljali za barvanje tkanin.
V neokrnjeni naravi slovenske
Istre že od nekdaj rastejo številna zelišča, ki jih še danes uporabljajo v
zdravilne namene.
Móra je zelo glasna družabna
igra prstov in števil, ki jo v Istri še danes igrajo ob posebnih priložnostih.
Piranski klicar je skrbel, da so bili Pirančani redno obveščeni o vseh pomembnih
dogodkih v mestu.
Vaška tržnica v Padni. Istrsko zaledje je bilo vedno izjemnega pomena za
preskrbo vseh obalnih mest s svežo in kakovostno hrano.
Hladno stiskanje oljk v
torkljah je včasih potekalo ročno.
Fotografije so
avtorska last Ubalda Trnkoczya.
Odprtje galerije
omogočajo: Občina Piran,
Turistično združenje Portorož, Hoteli Bernardin in Okolje Piran.