Slovenska obala kraljuje z naravnimi in
kulturnimi znamenitosti. Poleg Mediteranskega navdiha, ki ga lahko čutite v
zraku, obalne kraje krasi še zaledje Istre. Vsak obalni kraj ima svoje
značilnosti in posebnosti, vendar določenih ključne znamenitosti nikakor ne
smete spregledati. V ta namen vam predstavljamo 5 najbolj odmevnih znamenitosti
na slovenski Obali.
V Portorožu ne spreglejte - cerkev st.
Bernardina, v Piranu - Tartinijev trg s spomenikom, v Strunjanu po ob visokem
klifnem pobočju - Mesečev zaliv. V Izoli morate obiskati hišo Morja, medtem ko
vas bo v Kopru navdušil Titov trg, ki je obdan z največjo stolnico v Sloveniji,
Pretorsko palačo in Ložo.
Cerkev st. Bernardina – Portorož
Bernardin resort se nahaja med Piranom,
enim izmed najstarejših mest v Sloveniji, in Portorožem, pristanišču vrtnic.
Osrednji del Bernardina krasi zvonik in del nekdanje samostanske cerkvice Sv.
Bernardina iz 15. stoletja, ki nemo priča o bogati kulturni dediščini kraja. Od
nekdanjega samostana so ohranjeni markanten zvonik, prezbiterij cerkvice in
podporni zid z oboki. Samostan in cerkev izhajata iz 15. st., posvečena pa sta
sv. Bernardinu Sienskemu. Pozitivna energija z blagodejno mediteransko klimo,
morje in razgled še vedno krojijo usodo tega kraja, ki je bil nekoč zavetišče
frančiškanskih menihov. Samostan je prenehal delovati v 19. st., avstrijska
vojska pa ga je uporabljala kot trdnjavo za obrambo zaliva.
Tartinijev spomenik – Piran
Ob 200-letnici rojstva umetnika, leta
1892, so Pirančani želeli postaviti spomenik vrhunskemu violinistu in skladatelju
Giuseppe Tartiniju. Središče Pirana je Tartinijev trg, ki ga krasi visok
bronasti kip glasbenega mojstra v nadnaravni velikosti. Spomenik je delo
beneškega kiparja Antonia Dal Zotta. Če kip pobliže pogledate lahko preberete napis
avtorja umetnine, ki ga je posvetil svoj pokojni ženi Idi Lessiak Nayi Dal
Zotto. Ob trgu se nahaja tudi njegova hiša. Mestne listine iz leta 1384 jo
omenjajo kot gotsko stavbo Casa Pizagrua, a kasneje so njeno zunanjost
predelali v neoklasični slog. V hiši, kjer je bil rojen Giuseppe Tartini, je
danes dom razstavam, različnim umetniškim delavnicam in kulturnim prireditvam. V
prvem nadstropju je urejena Tartinijeva spominska soba s predmeti, ki jih je
umetnik zapustil družini, na primer: mojstrova violina,
črtalnik, bakrorez z upodobitvijo Tartinijevih
sanj in Tartinijev portret v olju ter njegova posmrtna maska.
Mesečev zaliv – Strunjan
Mesečev zaliv se razprostira v
krajinskem parku Strunjan, kjer se vije 4 km dolga obala pot Strunjanskega
polotoka med Simonovim in Strunjanskim zalivom. Ob vznožju klifa se je med
strmim delom in morjem izoblikovala prodna terasa. Mesečev zaliv lahko
prehodite le ob oseki, sicer pa ga lahko opazujete po označeni pešpoti na vrhu
klifnega pobočja. Zaliv naj bi sekala tudi zmajeva energijska črta, zato se
lahko poleg občudovanja mojstrovine narave, se lahko napolnite tudi z energijo.
Hiša morja – Izola
Izolana, Hiša morja, predstavlja
zgodovino Izole preko dokumentarnih fotografij, predvsem izpostavlja morski in
obmorski značaj mesta in ključno obrt, ki se je razvila iz strateške pozicije –
ribištvo. Zgodovina pričuje, da je do 20. stoletja ribolov potekal na lesenih
ladjah, ki so jih gradili in popravljali v lokalnih ladjedelnicah, škverih.
Zato se je poleg ribištva zelo razvilo tudi ladjedelstvo. Na kakšne načine so
izdelovali ladje in kakšne posebnosti so le-te imele, pa odkrijte v tem najbolj
znanem muzeju v Izoli.
Titov trg – Koper
Titov trg je eden najbolj skladnih
mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. Arhitekturni spomeniki, ki ga
obkrožajo; Pretorska palača, Loža, stolnica, Armerija in Foresterija dodajo
trgu posebno zgodovinsko težo.
Stolnica Marijinega vnebovzetja
Največja
stolnica v Sloveniji, stolnica Marijinega vnebovzetja, krasi vzhodno
stranico trga. Cerkev so postavili v drugi polovici 12. stoletja, v 15.
stoletju pa so jo povečali. V spodnjem delu cerkve boste zasledili gotski stil,
višjim delom pa je dodan renesančni pridih. Konec leta 2020 bodo stolnico
krasile tudi ene izmed najbolj znamenitih orgel v Evropi. Orgle sta leta 1988
izdelala orglarja Kleuker in Steinmeyer po načrtih znanega francoskega
skladatelja, organista, pianista in pedagoga Jeana Guilloja. Orgle imajo 4
manuale, dva igralnika, 68 registrov in kar 6054 piščali. Za koncertiranje in
snemanja orgelske glasbe so jih uporabili največji organisti današnjega časa.
Pretorska palača
Pretorska
palača je današnji videz dobila sredi 15. stoletja.
S strani Titovega trga ima Pretorska palača zunanje stopnišče iz leta 1447. V
os čelnega plašča je vstavljen kip Pravice, oborožene z mečem. Pretorska palača
zapira južni rob osrednjega koprskega trga. Nadstropna palača z zunanjim
stopniščem in dvignjenima stolpastima traktoma na vzhodu in zahodu obvladuje
stranico trga. Ob vogalu stranskega
pročelja palače je klesana plošča z odprtino, značilna beneška "bocca del
leone", kamor so metali anonimna sporočila za župana. Danes se v Pretorski
palači nahaja Turistično informacijski center, poročna dvorana, sejna dvorana
sveta Mestne občine Koper ...
Iz gostišča in orožarne nastala univerza
Foresterija, v preteklosti imenovana tudi Albergo nuovo, je služila
sprejemu in bivanju podestatovih gostov. Foresterijo krasijo zelo kamnita
renesančna vrata, imenovana "Porta del Corte". Sosednja
stavba, Armerija, je do leta 1550 služila kot orožarna, kasneje pa so jo zamenjali
mestna hranilnica ter prostori mestnih uradov ter sedež Univerze na Primorskem.
V Foresteriji pa ohranja kulturno zgodovinsko namenmje knjižnica Fakultete za
humanistične študije, večnamenski prostor in manjša knjigarna.
Loža – več kot kavarna
Zgradba pričuje zgodovino iz 15. stoletja. Namenjena je bila za debatni klub
vseh meščanov, njihove razprave pa so upoštevali tudi v mestnem svetu. Krasi jo
heraldično okrasje in terakotna plastika Madone z otrokom v vogalni niši,
postavljena v spomin na uničujočo kugo iz leta 1554. Od sredine 19. stoletja
dalje je v njenem pritličju odprta tudi kavarna, kjer lahko danes spijete kavo
in uživate v pogledu na celoten Titov trg.