5 najboljših slovenskih znamenitosti na slovenski Obali - Hoteli Bernardin
overlay
Previous
Next
overlay

5 najboljših slovenskih znamenitosti na slovenski Obali

Hoteli Bernardin| Aktivni oddih | 24. 02. 2020

Slovenska obala kraljuje z naravnimi in kulturnimi znamenitosti. Poleg Mediteranskega navdiha, ki ga lahko čutite v zraku, obalne kraje krasi še zaledje Istre. Vsak obalni kraj ima svoje značilnosti in posebnosti, vendar določenih ključne znamenitosti nikakor ne smete spregledati. V ta namen vam predstavljamo 5 najbolj odmevnih znamenitosti na slovenski Obali.

V Portorožu ne spreglejte - cerkev st. Bernardina, v Piranu - Tartinijev trg s spomenikom, v Strunjanu po ob visokem klifnem pobočju - Mesečev zaliv. V Izoli morate obiskati hišo Morja, medtem ko vas bo v Kopru navdušil Titov trg, ki je obdan z največjo stolnico v Sloveniji, Pretorsko palačo in Ložo.

Cerkev st. Bernardina – Portorož

Bernardin resort se nahaja med Piranom, enim izmed najstarejših mest v Sloveniji, in Portorožem, pristanišču vrtnic. Osrednji del Bernardina krasi zvonik in del nekdanje samostanske cerkvice Sv. Bernardina iz 15. stoletja, ki nemo priča o bogati kulturni dediščini kraja. Od nekdanjega samostana so ohranjeni markanten zvonik, prezbiterij cerkvice in podporni zid z oboki. Samostan in cerkev izhajata iz 15. st., posvečena pa sta sv. Bernardinu Sienskemu. Pozitivna energija z blagodejno mediteransko klimo, morje in razgled še vedno krojijo usodo tega kraja, ki je bil nekoč zavetišče frančiškanskih menihov. Samostan je prenehal delovati v 19. st., avstrijska vojska pa ga je uporabljala kot trdnjavo za obrambo zaliva.

Tartinijev spomenik – Piran

Ob 200-letnici rojstva umetnika, leta 1892, so Pirančani želeli postaviti spomenik vrhunskemu violinistu in skladatelju Giuseppe Tartiniju. Središče Pirana je Tartinijev trg, ki ga krasi visok bronasti kip glasbenega mojstra v nadnaravni velikosti. Spomenik je delo beneškega kiparja Antonia Dal Zotta. Če kip pobliže pogledate lahko preberete napis avtorja umetnine, ki ga je posvetil svoj pokojni ženi Idi Lessiak Nayi Dal Zotto. Ob trgu se nahaja tudi njegova hiša. Mestne listine iz leta 1384 jo omenjajo kot gotsko stavbo Casa Pizagrua, a kasneje so njeno zunanjost predelali v neoklasični slog. V  hiši, kjer je bil rojen Giuseppe Tartini, je danes dom razstavam, različnim umetniškim delavnicam in kulturnim prireditvam. V prvem nadstropju je urejena Tartinijeva spominska soba s predmeti, ki jih je umetnik zapustil družini, na primer: mojstrova violina, črtalnik, bakrorez z upodobitvijo Tartinijevih sanj in Tartinijev portret v olju ter njegova posmrtna maska.

Mesečev zaliv – Strunjan

Mesečev zaliv se razprostira v krajinskem parku Strunjan, kjer se vije 4 km dolga obala pot Strunjanskega polotoka med Simonovim in Strunjanskim zalivom. Ob vznožju klifa se je med strmim delom in morjem izoblikovala prodna terasa. Mesečev zaliv lahko prehodite le ob oseki, sicer pa ga lahko opazujete po označeni pešpoti na vrhu klifnega pobočja. Zaliv naj bi sekala tudi zmajeva energijska črta, zato se lahko poleg občudovanja mojstrovine narave, se lahko napolnite tudi z energijo.

Hiša morja – Izola

Izolana, Hiša morja, predstavlja zgodovino Izole preko dokumentarnih fotografij, predvsem izpostavlja morski in obmorski značaj mesta in ključno obrt, ki se je razvila iz strateške pozicije – ribištvo. Zgodovina pričuje, da je do 20. stoletja ribolov potekal na lesenih ladjah, ki so jih gradili in popravljali v lokalnih ladjedelnicah, škverih. Zato se je poleg ribištva zelo razvilo tudi ladjedelstvo. Na kakšne načine so izdelovali ladje in kakšne posebnosti so le-te imele, pa odkrijte v tem najbolj znanem muzeju v Izoli.

Titov trg – Koper

Titov trg je eden najbolj skladnih mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. Arhitekturni spomeniki, ki ga obkrožajo; Pretorska palača, Loža, stolnica, Armerija in Foresterija dodajo trgu posebno zgodovinsko težo.

Stolnica Marijinega vnebovzetja

Največja stolnica v Sloveniji, stolnica Marijinega vnebovzetja, krasi vzhodno stranico trga. Cerkev so postavili v drugi polovici 12. stoletja, v 15. stoletju pa so jo povečali. V spodnjem delu cerkve boste zasledili gotski stil, višjim delom pa je dodan renesančni pridih. Konec leta 2020 bodo stolnico krasile tudi ene izmed najbolj znamenitih orgel v Evropi. Orgle sta leta 1988 izdelala orglarja Kleuker in Steinmeyer po načrtih znanega francoskega skladatelja, organista, pianista in pedagoga Jeana Guilloja. Orgle imajo 4 manuale, dva igralnika, 68 registrov in kar 6054 piščali. Za koncertiranje in snemanja orgelske glasbe so jih uporabili največji organisti današnjega časa.

Pretorska palača

Pretorska palača je današnji videz dobila sredi 15. stoletja. S strani Titovega trga ima Pretorska palača zunanje stopnišče iz leta 1447. V os čelnega plašča je vstavljen kip Pravice, oborožene z mečem. Pretorska palača zapira južni rob osrednjega koprskega trga. Nadstropna palača z zunanjim stopniščem in dvignjenima stolpastima traktoma na vzhodu in zahodu obvladuje stranico trga.  Ob vogalu stranskega pročelja palače je klesana plošča z odprtino, značilna beneška "bocca del leone", kamor so metali anonimna sporočila za župana. Danes se v Pretorski palači nahaja Turistično informacijski center, poročna dvorana, sejna dvorana sveta Mestne občine Koper ...

Iz gostišča in orožarne nastala univerza

Foresterija, v preteklosti imenovana tudi Albergo nuovo, je služila sprejemu in bivanju podestatovih gostov. Foresterijo krasijo zelo kamnita renesančna vrata, imenovana "Porta del Corte". Sosednja stavba, Armerija, je do leta 1550 služila kot orožarna, kasneje pa so jo zamenjali mestna hranilnica ter prostori mestnih uradov ter sedež Univerze na Primorskem. V Foresteriji pa ohranja kulturno zgodovinsko namenmje knjižnica Fakultete za humanistične študije, večnamenski prostor in manjša knjigarna.

Loža – več kot kavarna

Zgradba pričuje zgodovino iz 15. stoletja. Namenjena je bila za debatni klub vseh meščanov, njihove razprave pa so upoštevali tudi v mestnem svetu. Krasi jo heraldično okrasje in terakotna plastika Madone z otrokom v vogalni niši, postavljena v spomin na uničujočo kugo iz leta 1554. Od sredine 19. stoletja dalje je v njenem pritličju odprta tudi kavarna, kjer lahko danes spijete kavo in uživate v pogledu na celoten Titov trg.