Bernardin med morjem in soncem

Bernardin je turistični kraj, kjer se na 25 hektarjih med oleandri, palmami, rožmarini in lovorji razprostira letovišče in srečevališče z dvoranami in hoteli različnih kategorij in cenovnih razredov, a z enim skupnim imenovalcem: vrhunski standardi storitve, obogateni s slovenskim gostoljubjem. Vse to je Bernardin resort.

V začetku 70-tih let, je bil okoli cerkvice sv. Bernardina zasnovan hotelski velikan, ki je učinkoval kot prikupno "pravljično" turistično mestece, v katerem je na voljo malone vse, kar potrebuje urbani gost: različne restavracije in kavarne, zunanji in notranji bazeni z morsko vodo, številne trgovine, banka, pošta, turistična agencija, galerije, manjše pristanišče, teniška igrišča … Na mestu nekdanje ladjedelnice so zrastli 3 hoteli (sedanji: Grand Hotel Bernardin, Hotel Histrion in Hotel Vile Park). Bil je zalogaj, kakršnega turistična Slovenija dotlej ni poznala! Sredi devetdesetih je Bernardin začel dobivati današnjo podobo in vsebino, spričo katerih stopa med najuglednejše ponudnike hotelskih in kongresnih storitev tako doma kot na tujem.

Na Bernardinu najdete številne restavracije in bare, igralnice, stare vile in drugo.

Mirna zelena oaza nad morjem

Tam, kjer se danes razteza vrhunsko letovišče za oddih in srečanja, St. Bernardin, tam se je v starih časih raztezalo samo zelenje. Božalo ga je toplo sonce. Hribček, zavarovan pred burjo, se je nastavljal žarkom. Njive so bile posejane s sadnim drevjem in drugimi sredozemskimi rastlinami, z oljkami in vinsko trto. Na območju med današnjim Piranom in Portorožem so ob izvirih sladke vode ter v zavetnih legah ležale koče, 'vile rustike', ki so dajale zatočišče kmetom in pastirjem. V zalivu pa so zrasla zavetišča pomorščakov, ki so si sem prišli lizati vojne rane in popravljati ladjevje. Stari Rimljani so prav blizu današnjega Bernardina postavili celo pristanišče. Nanj arheologe danes spominja samo še pomol. A to je zadosten dokaz živahnega življenja že tri tisoč let.

Zgodba kraja

Sveti Janez Kapistran, reformator in pridigar, frančiškan – observant, se je v Istri ustavil leta 1451 na svoji poti, ki ga je vodila iz češke, kjer je dosegel neminljivo slavne zmage proti krivi veri, na vojno proti Turkom in Islamu. Prišel je pridigat Pirančanom in jih navdušil.

Domačini so Sv. Janeza Kapistrana goreče prosili, da bi izven piranskega obzidja dovolil zgraditi cerkev, posvečeno novemu svetniku iz Siene, svetemu Bernardinu Sienskemu, ter samostan za njegove brate observante. Janez Kapistran se je strinjal. Kraj, ki so ga izbrali za sveto stavbo, ne bi mogel biti bolj zdravilen, prostoren in prijeten. Stoji na polici hriba, ki gleda na morje, v bližini cerkve Svete Marije Rožnovenske ter nad pristaniščem z istim imenom po katerem je mesto Portorož tudi dobilo ime. In prav na tem mestu se je začela njegova usoda, ki mu danes piše turistični sloves.

SVETI BERNARDIN SIENSKI (1380-1444)
Bernardno Albizeschi je po zgodnji smrti staršev rasel pri sorodnikih. Zelo nadarjen fant je že pri enajstih letih začel študirati na sienski univerzi, vendar je študij zaključil šest let kasneje, ko je izbruhnila epidemija kuge. Negoval je bolne in umirajoče ter tudi sam zbolel. Tedaj je v njem dozorela odločitev, da stopi v red minioritov. Prvo desetletje je preživel v uboštvu samostanu, ki ga je sam ustanovil. Nato pa začel potovati kot spokorniški pridigar. Oznanjal je ljubezen, poroko in mir. Kljub svoji strogosti je bil tako priljubljen, da so ga živega častili kot svetnika. In šest let po smrti, leta 1450, ga je papež Nikolaj V. tudi razglasil za Svetega Bernardina iz Siene.

Podnebje

Bernardin z svojim subtropskim podnebjem sodi med najtoplejše predele Slovenije. Padavin je zelo malo, značilne so tudi mile zime in ne preveč vroča poletja. Veliko je sončnih dni. Letno povprečje le-teh znaša 2346 ur. Padavin je malo, med 1000 in 1100 mm letno. Prav zaradi tega prihajajo sem vse generacije, 365 dni v letu, saj Bernardin nikoli ne spi. Če ste se že odločili za obisk preverite še vreme kako kaže in se vživite v ogled v živo – webcam.

Plaže

Hoteli, ki se razprostirajo na elitnih lokacijah tik ob morju ponujajo urejene plaže.

< >

Bernardin Resort, Plaža Grand Hotel Bernardin

Ob priljubljeni sprehajalni poti, ki povezuje Piran-Bernardin-Portorož, se pod Grand Hotelom Bernardin nahaja urejena plaža, ki obiskovalcem nudi popolno razvajanje. Na plaži vam proti plačilu nudijo najem ležalnikov, senčnikov, osvežitev po želji, masažne tretmaje,… Tudi za zabavo in razgibavanje je poskrbljeno, saj so animatorji v sezoni zelo aktivni in dogajanje popestrijo s svojim programom. Na plaži se nahaja tudi manjše otroško igrišče.

Bernardin Resort, Plaža Hotel Vile Park

V samem središču turističnega »mesteca« Bernardin Resorta se nahaja živahna in urejena plaža Hotel Vile Park, ki poleg travnatih površin s senčniki in ležalniki, otrokom ponuja obilico zabave z zabaviščnim parkom Wibit na vodi, sladkovodnim bazenčkom za najmlajše in malce večjim bazenom za tiste malo večje. Poleg je tudi otroško igrišče z igrali.

Največji pokriti morski park v slovenski Istri, Laguna Bernardin

365 dni v letu se lahko zabavate, razvajate in uživate v največjem morskem parku laguna Bernardin, kjer se lahko razigrano posvečate svojim najmlajšim ali si privoščite trenutke zase v profesionalnem centru sproščanja Wellness Laguna.

Kaj početi?

Za vsakogar se najde kaj, bodisi so to družine, pari, upokojenci , druščina prijateljev ali športniki. Med vašimi počitnicami na Bernardinu, ko spoznavate vedno nasmejane in prijazne domačine in kulinariko se lahko ukvarjate tudi s športom. Na voljo so vam:

Potapljanje	Jahanje	Ribolov	Smučanje na vodi
Jadranje	Odbojka	Kolesarjenje	Let s padalom
Surfanje	Nogomet	Tenis	Golf
Supanje			Pohodništvo

Na Bernardinu poskrbijo za počitnikovanje v celoti. Za spoznavanje kulinarike se lahko odpravite v najboljše restavracije s pridihom lokalnih dobrot. Plaža, pokriti morski park in različne aktivnosti vam bodo krajšale in popestrile vaše dni. Ob večerih pa se boste lahko zabavali na festivalih in koncertih. Bernardin je prava izbira za vse generacije željne zabave, sprostitve in počitka.

Kaj doživeti?

1. Samostan in cerkvica Sv. Bernardina

Prvega julija 1452, leto dni po prihodu Svetega Janeza Kapistrana v te kraje, je papež Nikolaj V iz Rima poslal posebno pismo, v kateri je piranski skupnosti podelil papeževo dovoljenje za gradnjo in vanjo vseli red observantov. O tem govori napis, vklesan na cerkvenem pročelju:

Hanc Sacram AEdem & Domum Religiosam

Cives Pyranenses pyssimi

Sancto Bernardino, &Fratribus Minoribus

Dedicarunt M.CCCC.LII

Cerkvica je zakraljevala nad morjem in piranskim krasom nad Piranskim zalivom. Zavladala je nad dolgim pasom solin in ribolovnih območij med rodovitnimi oljčnimi nasadi.Tudi notranjost cerkvice se je ujemala z njenim okoljem. Njena konstrukcija je bila koničasto usločena, njen zvonik je bil zgrajen v beneškem slogu. Srednje veliko samostansko poslopje je zajemalo spalnice, delavnice in klavzurne celice. Okoli samostana pa so se vili vrtovi in bori, ki naj bi jih posadil sam Janez Kapistran. Kdorkoli bi prišel bi kraj prepoznal kot idealno bivališče za observante, ki se posvečajo aktivnemu kontemplativnemu življenju ter lahko z zadovoljstvom strogo samostansko disciplino izmenjujejo s prijetnim literarnim razvedrilom.
Po razpadu Beneške republike leta 1797 so v teh krajih zavladali Avstrijci in samostan s cerkvijo Sv. Bernardina leta 1806 razpustili. Podobno se je takrat dogajalo s samostani po celotni Istri, ko jih je leta 1783 cesar Jožef II z razglasitvijo dekreta ukinil. Samostan ob cerkvici je avstrijska vojska leta 1839 spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva.

Prikaži na zemljevidu

2. Zvonik cerkvice Sv. Bernardina

Danes na tem mestu ponosno stoji cel le še zvonik, visok 26,12 metrov.

Leta 2002 je Župnija Portorož, v dogovoru z Medobčnskim zavodom za varstvo kulturne in naravne dediščine Piran, z vodstvom podjetja Hoteli Bernardin, ki je lastnik bernardinske cerkve, Občino Piran in Ministrstvom za kulturo, obnovila in restavrirali prezbiterij cerkve in zunanjost zvonika.

Prikaži na zemljevidu

3. Promenada-sprehajalna pot od Portoroža do Pirana

Prijeten sprehod ob obali, bodisi s kolesom, rolerji, rolko,… ali pa kar peš. Pot, ki je speljana tik ob morju in te kar napolni s svežim morskim zrakom in energijo.

Prikaži na zemljevidu

4. Arheološke izkopanine tega kraja

Med kopanjem temeljev hotela Histrion je bil najden dobro ohranjen rimski nagrobnik iz peščenca. Arheolog piranskega Pomorskega muzeja »Sergej Mašera«, ki si je najdbo prvi ogledal, kamna žal ni več našel v situ, ker so ga delavci že prenesli v neposredno bližino samega najdišča. Po pripovedovanju delavcev je kamen ležal 29 m jugovzhodno od razvalin vzhodne stene prezbiterija, skoraj že povsem porušene cerkve Sv. Bernardina in 1,8 m do 2 m globoko v plasti gramoza.

Lepo obdelan, vendar danes že nekoliko okrušen kamen je visok 86 cm, širok 57 cm in debel 18 cm. Na zgornji polovici gladke in ob robovih neprofilirane srednje strani kamna je hranjen dobro čitljiv napis, izveden v petih vrstah. Črke posameznih vrst se skoraj enakomerno zmanjšujejo, tako, da so v prvi vrsti 7,5 cm visoke, v drugi 5,5 cm, v tretji 4,5 in v peti vrsti 2,5 cm visoke.

C (aio) Liburnio / C (ais) f (ilio) Valenti /

Achaicus lib (erbus) / v (ivus) f (ecit) Sibi et suisque / omnibus.

Na osnovi besedila in deloma oblike črk arheologi menijo, da gre za rimski nagrobnik, ki izhaja iz konca prvega oz. drugega st. n. št.. Iz vsebine napisa izvemo, da je oproščenec Achaicus že za časa svojega življenja postavil nagrobnik Caju Liburniju, Cajevemu sinu Valensu, sebi in vsem svojcem.

Med gradbenimi deli, ki so zajela domala ves hrib Bernardina od morske obale na jugovzhodu pa do ceste Piran – Portorož, so bili razen opisanega rimskega nagrobnika najdeni fragmenti rimskih amfor in opek, ki so ležali v vrhnji plasti zemlje. Na osnovi teh drobnih najdb je bilo na Bernardinu izkopanih več manjših sond jugovzhodno in vzhodno od razvalin cerkve Sv. Bernardina iz leta 1452. Najstarejši so bili temelji križnega hodnika frančiškanskega samostana in uničeno skeletno grobišče bržkone iz tistega časa.

Prikaži na zemljevidu

Letališče za hidroavione

Leta 1923 so Italijani v Bernardinu postavili celo letališče za hidroavione, kajti do leta 1941 so vzdrževali redne stike z Benetkami, Pavijo in Torinom ter prevažali počitka in zabave željne Italijane. Letališče na morju in hangerje za vodna letala so razstrelili šele Nemci leta 1945. Potopljen hidroplan pri Bernardinu se nahaja na globini 13 m.

V zalivu je bila celo ladjedelnica in termo-centrala za pogon trolebusa.

Prikaži na zemljevidu