Slovenska Istra z očarljivim bogastvom

Slovenska obala obsega 46,6 km pas ob Jadranskem morju in zaledje slovenske Istre. Na severu meji na italijansko obalo, na jugu pa z reko Dragonjo na Hrvaško. Slovensko Istro, tako kot tudi ostale dele Istre, delimo na deželo bližje morju, tako imenovano »modro Istro«, in deželo bolj v notranjosti, »zeleno Istro«. Slovenska Istra obsega približno 120 naselij. Najbolj spremenjeno podobo imajo tista ob morju, kot so Koper, Izola in Piran z bližnjimi turističnimi letovišči. Manjši obmorski kraji so Lucija in Sečovlje s solinami, Bernardin, Strunjan s solinami in krajinskim parkom, Debeli rtič, Ankaran in Fiesa.

Slovensko obalo obdajajo Piranski, Koprski in Strunjanski zaliv. V obmorskih krajih so v ospredju turizem, promet, trgovina in pristaniška dejavnost. Zlasti ob morju je pomemben poletni turizem z raznovrstno paleto spremljajočih dejavnosti, kjer od turističnih mest prednjačita Piran in Portorož. V tej turistični destinaciji najdete največji morski park v Sloveniji Laguno Bernardin, s tradicijo uveljavljene najboljše morske terme, wellness centre  in casinoje. Pred in po poletni sezoni je v polnem razmahu tudi kongresni turizem. Turistično pomembni so v neposredni bližini še nekateri priljubljeni izletniški kraji v notranjosti, zlasti Lipica s konji lipicanci in znamenite Škocjanske jame in Postojnska jama.

Na sicer kratki slovenski obali je registriranih kar 21 naravnih kopališč, urejene plaže pa lahko najdete na Debelem rtiču, v Ankaranu, na Sveti Katarini, v Kopru, Žusterni, Izoli, Simonovem zalivu, Strunjanu, Fiesi,  Piranu, Bernardinu  in Portorožu.

Obmorska naravna kopališča v Sloveniji izstopajo po kakovosti oziroma čistoči vode, saj že vrsto let  zapored dosegajo popolno skladnost celo s strožjimi zahtevami Evropske unije. Modre zastave, ki so mednarodni znak za ekološko neoporečno in zelo urejeno kopališče. 

Slovensko morje je precej plitko. Podvodna ravnica, ki jo pretežno ustvarja glineni mulj, le na posameznih delih presega globino 25 metrov. Zaradi plitkosti so značilna večja nihanja med poletno (28 stopinj Celzija) in zimsko temperaturo (6 stopinj Celzija), saj se morje hitro segreje, a tudi hitro ohladi. Plitkost in zaprtost Tržaškega zaliva ustvarja občutljiv podvodni ekosistem, ki je mnogo bolj podvržen okoljskim spremembam in pritiskom kot globlji deli Jadrana. Za naše morje pa je poleg temperaturnega nihanja, značilna tudi njegova slanost, pri čemer velja, da je zaradi pritokov rek, predvsem Soče, Timave in Pada, slanost morja v tem delu Jadrana nižja od povprečne slanosti Jadranskega morja.

Čeprav kratka, precej poseljena je obala slovenskega morja od Debelega rtiča do Sečoveljskih solin še vedno pestra in raznolika. Območje visokih strunjanskih klifov, najvišjih vzdolž Jadranskega morja, predstavlja poleg Debelega rtiča enega najbolj nedotaknjenih in biotsko bogatih delov morske obale pri nas. Prav na teh dveh območjih, ob rtu Ronek ter Debelem rtiču, najdemo dva večja koralna grebena. Sečoveljske in Strunjanske soline so pomembna območja za ptice, morsko obrežje med sv. Katarino in sv. Nikolajem pri Ankaranu je primer sredozemskega slanega travnika, v Škocjanskem zatoku pa srečevanje sladke in slane vode ustvarja svojevrsten ekosistem območij morja, polslanih lagun, morskih travnikov in sladkovodnih močvirij.

Vsa omenjena območja so zavarovana, z njihovim naravnim bogastvom pa nas seznanjajo učne poti, po katerih se lahko sprehodimo. Le nekaj metrov stran od piranske Punte doseže morsko dno s 37,5 metra pod gladino največjo globino v Tržaškem zalivu. Tu je doma bogat podvodni svet različnih habitatov, ki nudijo prostor mnogim rastlinskim in živalskim vrstam. Skupno imamo na 46 kilometrih obale in 406 kvadratnih kilometrih teritorialnega morja dva krajinska parka, tri naravne rezervate državnega pomena.

Raziskovalci ocenjujejo, da je biološka pestrost slovenskega morskega okolja trenutno še vedno visoka. Turizem, ribolov, urbanizacija, pomorski promet, dejavnost tako koprskega kot tržaškega pristanišča  predstavljajo glavne dejavnike vpliva in posega v morsko okolje. Morsko okolje je preveč dragocen habitat, da bi ga izgubili zaradi človekovega neodgovornega ravnanja, zato moramo zagotavljali njegovo prijazno in vzdržno rabo, ki bo koristila tako (ob)morskim ekosistemom kot gospodarstvu, ki je v veliki meri pravzaprav odvisno od dobrega stanja morskega okolja.