Strunjan - neokrnjen kraj v objemu narave in energije

Flišna obalna pokrajina na Strunjanskem polotoku združuje bogastva in lepote, tako naravne kot tiste, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Park, ki ga na severni strani krasi 80 metrov visok flišni klif z naravnim morskim obrežjem, se preko prisojnih in obdelanih pobočij spušča proti jugu vse do doline potoka Roja, morske lagune in še delujočih solin. Pogled z izjemnih razglednih točk v parku ob jasnem vremenu seže čez cel Tržaški  zaliv in vse tja do Triglava. 

Od romarske cerkve Marijinega nebovzetja vas pot vodi do strunjanskega Križa, ki stoji že od leta 1600 in na robu klifa bedi nad vsemi morskimi popotniki. Včasih so namreč ladje, ko so plule mimo križa, imele navado zatrobiti Mariji v pozdrav, mornarji pa so se pokrižali in se pri njej priprosili za srečno vrnitev. In prav na mestu, kjer stoji križ, naj bi se po ustnem izročilu nekega davnega 15. avgusta zgodil čudež Marijinega prikazanja. Na vsej dolžini klifa so dobro vidne vodoravne plasti laporja in peščenjaka, zanimivi pa so tudi geološki in geomorfološki pojavi.

Obiskovalec Strunjana se lahko sprehodi po različnih mikavnih pešpoteh. V kratkem času lahko prehodi ali se zapelje s kolesom skozi tunel bivše železnice - Parenzane, ki je povezovala Trst s Porečem do Portoroža.

Strunjanske soline so najsevernejše in najmanjše soline v Sredozemlju, v katerih se sol po tradicionalnem postopku pridobiva že več kot 700 let. Plitvino Strunjanskega zaliva je človek preoblikoval v soline z izgradnjo nasipov, kanalov in plitvih bazenov. Sol se v Strunjanskih solinah pobira samo v poletnih mesecih v najmanjših  kristalizacijskih bazenih, toda skrb zanjo poteka vse leto.

Stjuža je edina slovenska morska laguna. Njeno ime izhaja iz italijanske besede »chiusa«, ki pomeni zaprta. Plitvino je z odlaganjem usedlin ob izlivu ustvarila Strunjanska reka. Po gradnji nasipa, s katerim so zaliv umetno zaprli pred več kot 400 leti, je laguna ostala povezana z morjem le s pretočnim kanalom. V njej ni vodnih tokov ali večjih valov, pretok vode je odvisen izključno od plime in oseke. Ker je v povprečju globoka zgolj pol metra, se voda v laguni hitro ogreva in ohlaja.

Nahaja se na strmi, z granitom tlakovani poti, ki pelje proti severu. Legenda pravi, da se je v noči med 14. in 15. avgustom 1512 dvema čuvajema vinogradov prikazala Mati Marija. Prosila ju je, da oblastem v občini naročita popravilo cerkvice, ki je bila v slabem stanju. Zelo bogata kulturna dediščina, povezana z legendo o prikazovanju, romanji, procesijami in čudežnimi rešitvami zajema pripovedi, spomine, pesmi, podprta je z vrsto ilustrativnih slikarij in votivnih podob, ki se hranijo v cerkvi. Dogodek Marijinega prikazanja se od nedavnega znova obeležuje tudi s procesijo bark, ki Marijin kip prepelje iz Izole v strunjanski božji hram.

V objemu narave, med borovci, obdanimi s sredozemskim rastlinjem in travo, se nahaja 12 energijskih točk. Park leži v samem osrčju resorta. Energijske točke, ki so sestavni del parka, pozitivno vplivajo na izboljšanje psihičnega in fizičnega počutja posameznika.

Zadnjih nekaj deset let pa prav posebno mesto na Strunjanskem polotoku zaseda sadež kaki. Kaki (Diospyros kaki) ali japonsko zlato jabolko je v te kraje prišel iz Italije. V strunjanskih nasadih se pridela kar tretjina vseh slovenskih sadežev, kakiju pa je v začetku novembra, zdaj že kar tradicionalno, posvečen tudi kakijev praznik.

V Strunjanu so v preteklosti lovili ribe z vlačilno mrežo, imenovano trata. Danes ribiči lovijo v priobalnem pasu parka nekaj mesecev na leto. Z manjšimi barkami in mrežami ulovijo manjše količine večjih rib. Med ulovljenimi ribami po številčnosti prednjačile naslednje vrste: morski list, sipa, orada, iverka, ribon, brancin, škarpena in glavati cipelj. Poleg ribištva je dodaten vir zaslužka za domačine še školjkarstvo.